navihana1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Ko greš in si želiš, da bi šel že prej.. ko hodiš in pustiš za seboj poti idej. Obračaš se nazaj, da bi videl svet kjer živel si svoj zdaj, si želiš umret. Puščaš vso to travo, hišo iz kartona si podiraš. Sklanjaš svojo glavo, predano stran marširaš! Dvigni, rame učvrsti! spomini nujni so za razumet, Pojdi dalje, ne popusti! ko razumeš znaš živet. Ni težko, najti dobro stran v vsemu, in lahko ni iskanje vse. A lahko konec vzameš temu, kar zbada te v srce.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

0

Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.

Prejšnji članek na to temo

Razsvetljena