Pogrešam te

Dnevi neprijazni mokro aprilski, meni zbujajo otožnost, nostalgijo, po tvoji bližini, ljubezni strastni, morda igrani, a v meni zasidrani globoko. Vračajo me v čas sla, nenasitnega poželenja, ko noči sva znojila, sanjala, jih prebedela mokrih, vročih teles, vlažnih od strasti, moči dane iz pekla..nebes. S teboj sem odkrival že odkrito, in nič novega nedoživetega, pa vendar sem ponovno vzgajal, prebujal zastrto v ozadju vsak dana, let , zgubljeno vnemar. Bila sva kot popotnika, raziskovalca, rudarja, ki kopljeta, smisel biti iščeta se pogrezata vase v zraku, kot vesoljca, ki iščeta lepote življenja… srca, ne vesolja.