Poišči me tam

Nuška & Kanika……… Ko že dolgo več ne bo sledov o meni, dvigni glavo proti nebu, šepetu zvezd verjemi. Pogled, bolečina v grudih vrta v prostranstva kozmusa, v nočeh samotnih, lune sijaj mi nežno govori, kot ti nekoč, me boža. Ko več ne bom smehljajev risala ti na obraz, oživi me z ljubeznijo na potovanju skozi najin čas. Da vrnil bi te, čeprav samo za kratek čas, za trenutek, podobo tvojo, obraz, vklesal sem v svod nebeški, še tvojo notranjo lepoto. Zajemi v roke to kalno vodo reke, kjer sva včasih stala; v njih se bo z odsevom mojim za trenutek zadržala. Hlad vode, življenja, obraz moj prozoren, vročičen, hladi, klečim na njeni obali, v globine, notranjost nje se oziram, iščem te, te ni... ječim. S seboj sem te vzela in v tebi sem ostala, nisi sam ... In ko grenka solza kapne ti v dlan, poišči me, poišči tam .. Tisti, en sam vprašaj koplje po meni,v duši moji prazni, en sam zakaj? Ne najdem odgovora, ga premalo iščem?Ko ga najdem, te poiščem... tedaj! _________________