Počutim se kot kamen na cestišču, peščenem, v družbi drugih, drugačnih, ne enakih sebi, takih, vabljivih, zaprtih kot školjka, katere popotnik med hojo z nogo odrine, morda pobere, pogleda, komentira, ali celo ponese s seboj, kasneje shrani, odvrže... ker morda skriva v sebi nekaj več, za nekaterim nevreden pogleda, nekateremu popotniku pa pomeni dragocenost... za kamen, popotniku skozi čas, naš čas...
#Poezija
Počutim se kot...
Skupnost Pozitivk
Komentarji
1Na trenutke se počutiš kot nekaj enako nič, pa spet posije sonce...
jože.k
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Nič
