#Poezija

počitek

klaruška1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

kot bi bile vse pesmi vseh časov napisane zame. srkam vsako besedo, pijem iz tisočletnih izvirov. naporov več ne čutim, kot brez teže hodim čez strmine in poljane, vidim strašne podrtije in se z njimi čutim domače. tu najdem zatočišče, tu za hip doživim sočutje, tu se godi enako, kot v meni je vse obrnjeno na glavo. počitek, počitek najdem le v Njem, ki ob vodnjaku sedi in mi govori...

Skupnost Pozitivk

Komentarji

0

Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.

Prejšnji članek na to temo

Domek moj