Strmim skozi okno... Opazujem bes naravnih sil...dež... Ko neustavljiv veter uničuje kot za šalo, odnaša, lomi... Strmim in razmišljam.... Kam nas vodi odnos do narave. Pričakujem, da ljudje spremenimo miselnost zdaj... Strmim in zgrožen opazujem Čakam, da se pomiri vihar na svoji poti. Da se spremenimo v sebi, z navadami..že danes.... Da nas ne doleti samouničenje zaradi nas... Da ne krivimo za posledice vremena samo drugih. Da zagotovimo prihodnost tistim, ki bodo prišli za nami... jože.k
#Poezija
Ples dežja zkozi čas
Skupnost Pozitivk
Komentarji
3Jože, čestitam, spet se ti je posrečila pesem tedna. Tvoja občutljiva duša pa res vse zazna.
Lep pozdrav, Desiree
Lepo, sem prijetno presenečen, posebno ker berem druge, ki tudi lepo, dobro pišejo. Sem vesel, se zahvaljujem vsem, ki so izbrali, v tej pesmi našli moje sporočilo nam...Resnično lepo, sem počaščen..
Jože
Kar strašljiva je misel, da nas bodo neurja, ki so rezultat posegov v okolje, delo ljudi, izpustov v ozračje kaznovala na način, ki je sedaj že opazen. Letina na poljih, naša hrana, ter vse ostalo, kot škoda po gozdovih, na stanovanjskih objektih, povejo dovolj.Ko opazujem ob cestišču vozila, avtomobile in vidim da se jih vsaj 85% vozi samih v svojem avtu pove dovolj...Saj ne potrebujemo iskati krivcev zaradi toplogrednih plinov...posledic le teh....le malce se moremo zamisliti...
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Moj sezame
