#Poezija

Tako daleč si...

Sonce1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Le kje v daljavi si moj dom, Mar videl te še bom ? Le kje si lep PANONSKI svet, Kdaj videl te bom spet ? Topoli, griči in ravan, Polepšali so dan, Ko klasje zlato zašumi, Me spomni lepih dni... Saj tudi če ne bom te objel, Če tudi videl smel, V spominih nate bom vesel, Ko s čas posrkal, me bo vzel... Bom nežno s krili dvignil se, Prekmurje ne pozabljam te, Pomahal vselej bom v slovo, Čeprav izmučeno, težko... Krasijo sivi me lasje, Boleča že je dlan, Srce že rahlo mi drhti, Ko jutri nov bo dan... Jožef Koprivnikar

Skupnost Pozitivk

Komentarji

1

jože.k
Sicer sem že izbral tisto,kar sem želel predstaviti o Prekmurju,vendar se nehote ponovno nekaj najde.Saj imam vse kraje rad,tudi Savo,ki krasi zaselke, mesta v okolici,ki me privabi,da jo občudujem,malce nižje od kraja kjer živim,čudovito hribovje,ki kot da bi varovalo njen tok...
Prejšnji članek na to temo

Pretres vrednot