#Poezija

Odpravljam se tja...

kanika591 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Odpravljam se tja, kjer ona je, leži, mirno teče..čaka name, v brzicah..se peni; vsa je voljna..drhteča, vabeča, kot deklica s planin…Pohorja, livad…travnikov..gora; s svojim leskom..Šumom me vabi vase, da me objame se poigra z mano, v ritmu salse, da se odžejam nje..njenih tolmunov; srčno rad bi, draga moja, vate bi zaplaval, napil bi te se, vse bi dal, da s tabo draga bi zaplesal v tvoje drobovje..valove; toda v meni je čut, da ne poješ samo meni, me vabiš vase..k sebi, ne vara me, zato zastonj ves trud.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

1

klaruška
ja, vem, kdo bil prvi je, ki izvabil je iz nje pomiritev čustev zase in se vrnil tja, kamor spadal je. Fuj in fej! Kaj vse je prestala ta deklica mala. pa se zdaj sprašuje in čukasto gleda, od kod drugim tak odnos: pride, vzame, zavrže. Neodgovorni ljudje, nimate pojma, kaj delate!
Prejšnji članek na to temo

Tebi