Kot uročena se zazrem v tvoje žametne oči, z nohti oplazim tvojo dlan, mehko kakor svila in čeprav se najina kemija v dejanjih razkrila še ni, vem, da se od tvoje bližine ne bi rada ločila. Tako skrivnostno vabi tvoj pogled, poln miline, naj vstopim v tisti preprosti svet ljubezni, drobnih trenutkov in topline, ko ta bližina ustvarja raj, s popolnostjo prežet. Počasi stopava naprej, korak za korakom. Sonce v meni z vso močjo zažari, Čeprav se stapljava z večernim mrakom. v meni sije svetloba, gori toplota-pa čeprav sonca več ni.
#Poezija
Ob tebi

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Poslušaj me, prosim
