#Poezija

Ob tebi

Doroteja Jazbec1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Kot uročena se zazrem v tvoje žametne oči, z nohti oplazim tvojo dlan, mehko kakor svila in čeprav se najina kemija v dejanjih razkrila še ni, vem, da se od tvoje bližine ne bi rada ločila. Tako skrivnostno vabi tvoj pogled, poln miline, naj vstopim v tisti preprosti svet ljubezni, drobnih trenutkov in topline, ko ta bližina ustvarja raj, s popolnostjo prežet. Počasi stopava naprej, korak za korakom. Sonce v meni z vso močjo zažari, Čeprav se stapljava z večernim mrakom. v meni sije svetloba, gori toplota-pa čeprav sonca več ni.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

0

Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.

Prejšnji članek na to temo

Poslušaj me, prosim