Obrita si, plešasta, prevarana, na tebi ni več kocin. Razpihana, z udrtim obrazom si. Gola, obrita in plešasta. Kje je tvoj močno zaraščen gozd, enooka ljubica? Nekdaj vsa poraščena, s subtropskim dežjem namočena v delti Orinoka. Izgledaš kot mrtvaški prt. Himere, izrodki in pošasti na trupu ti ven štrle, v prahu kocin uvelih se suše tvoje bohotne grede. Toplogredni plini uhajajo, se zadržujejo ob vdihih in objemih tvojih mrtvih rok. Zavrta v sintezi, v neugodju si, uboga gola, obrita in plešasta. Kako te moški neusmiljeno klešejo in na vagone mrtvo zlagajo. Pisalo se bo leto 2307. Čez kratkih tristo let, ne bo več mogoče vetru pet. Ne bo na Zemlji več gozdov, le kamen zijal bo v nebo surov.
#Poezija
Obrita, brez kocin
Skupnost Pozitivk
Komentarji
15SLIKA
Zaradi jasnosti in razumevanja slike je treba povedati, da je na sliki školjka za s polento na rdeče. Gre za rdečo verzijo školjke "na buzaro". Zraven gre odlično malvazija ali pa Sivi Pinot. Tudi rebula paše, ne sme pa biti preveč barikirana.
Prejšnja slika k pesmi je bila zamenjana na mojo zahtevo, ker ni sodila k soavtorstvu pesmi. Toliko v pojasnilo!
Tatjana Malec
Čovjek je bolestan, ne planeta Zemlja. Izlečimo sebe. Nema liječnika koji će nam bolje pomoći, osim nas samih.Zemlja će brzo izlečiti svoje rane. Imamo savršeno, prelepo telo o kojem ne brinemo. Imamo plemenitu dušu koju uništavamo.
Ko smo ? Gdje smo ?
Ovo je zdravo vrijeme za zdrave.
Sayonara.
Ljudmil
Ljudmil,
da, ćovjek je bolasten i glup. Treba mu lijeka. Svaka bolest ima svoju bilku, koja liječi.
Iz Crnogorskoega vijanaca:
Bog da prosti vesela praznika!
Donesite, đeco, one gusle,
duša mi ih vaistinu ište,
da propojem; odavno nijesam.
Ne primi mi, Bože, za grehotu,
ovako sam starac naučio.
Srdaćni pozdrav
Tatjana
Saj ti pa tudi potrebuješ kakšno zdravilo da
boš bolj umirjeno komunicirala ali ne? Glasu se ne da kupiti!
Ma daj se izpričavaj v slovenskoj zemlju v njihovem Jeziku.
Ivi, nikar ne bodi šovinistka. Gospoda Ljudmila iz Velike Kladuše že dalj časa poznam. Je diplomiral veterino na ljubljanski univerzi, magistriral pa je na zagrebški. Veliko je prestal on in njegova družina v tej zadnji vojni, ki se je vršila na tleh nekdanje skupne države. Prevedla sem mu tudi že kakšno pesem v slovenski jezik. G. Ljudmil goji posebno naklonjenost in prijateljstvo do Slovencev.Z mnogimi s Pozitivk si dopisuje, tudi z mano. Rad nas ima in mi ga cenimo in spoštujemo. Vedno pišem na Pozitivke v svojem maternem jeziku, trudim se, da ne pišem v takšni skropucalščini, kot se tebi zapisujejo stavki. G. Ljudmilu sem zapisala odlomek iz Njegoševega Gorskega venca in mu v znak posebne pozornosti odgovorila v srbsko - hrvaškem jeziku.
Ti deklica nevzgojena, se pa kar nauči pravopisa in tudi malo držati jezik za zobmi, da te ne bo France Prešeren ponoči povlekel za noge s postelje in ti primazal eno krepko okrog ušes zaradi tvoje porednosti in neznanja. Ti, ki bi rada opravljala Franceta Prešerna, sebe poglej in se vprašaj, če znaš šteti do pet. Še Krsta pri Savici ne poznaš, ki ga pozna že skoraj vsaj dojenček, ki je shodil po slovenskih tleh.
Dej, no se ti je popolnoma skisalo ?Mrtvi ne hodijo nazaj.Pusti ti Prešerna, kaj pa ima veze če je ustvaril nekaj hlipavih pesmi? Naj ti povem, da mu je bila vsaka Urška všeč.Če bi živel v današnjih časih kot midve bi mu še Janševo Urško speljal.In izpustil Primicevo Julijo iz svojih pesniških rok.
Igor, morbidna slika za iskanje resnice o obritosti planeta, brez kocin. Seveda čez tristo let bo Zemlja lahko tudi takšna. Gre za črno tragikomedijo, ko se ne bomo več mogli "samozajebavati" o obritosti ne kolumensko, ne pesniško in tudi dejansko ne. Ta okužena infuzija kolumen z dlakami je zares čudna, že skoraj podoba heroinski poanti zanesenosti, ki ji debilnost daje svojo moč. In flagranti jo zalotimo marsikje, v kolinah človeške psihe, na cesti, v prahu... Kar grozljivo je, če ti sredi avgustovske vročine nekdo namaka tvojo kožo v znoju in lepi nanjo dlake svojih prababic, ki so jih skrivale pod težo volnene črnine kot ženske z otoka Susak.
Preživite mi lepo nedeljo. Grem na izlet, na razpihanje pljučnih mešičkov, potrebujem svežega zraka, navdiha...
Tatjana
Za tiste z bujno domišljijo!!
Si predstavljate žensko in moškega, gola v času, ko so moški lovili medvede, ženske pa v votlini pazili ognjišče in otroke.
Kaj mislite da jim je bilo mar za kocine?
Pa kasneje, ko so se pričeli oblačiti? Zakaj pravzaprav sploh obleka? Od kje ideja oblačenja? Ko je človek zabodel medveda in ga slekel, se je pokril z njegovo kožo. Ugodno se je počutil, čeprav ga je grel lasten kožuh. Tudi pokazal se je lahko pred drugimi. Tako, od tukaj naprej so dlake zgubljale svoj prvotni pomen in funkcijo.
Od kdaj se ljudje okrašujemo? Odkar je lovec domov prinesel perje lepe ptice ali zobe krvoločne živali. Dal jih je svoji izvoljenki, da se je postavila pred drugimi ženskami, da ima sposobnega partnerja. ITD
Eskimi se mažejo s kitovo mastjo. Kaj mislite kakšen duh ima ta mast? Ponudijo ti tudi ženo za eno noč, namazano z mastjo?
Od tu naprej je še veliko "teorij", zakaj se danes cela ljudstva brijejo in kitijo, mažejo in parfumirajo.
No, jaz poznam samo eno.
LP, Lario
Lario, dober tale tvoj komentar, ha ha ha ha ha...
lp Salamander
...
Ps. Zemlja pa je že sedaj precej obrita, razdeljena in zagrenjena ,posejana z nasiljem vojnami in biološkimi praški,ki uničujejo pridelke.Že sedaj je zemlja tako bolna ,če bi jo danes začeli ekološko prečiščevati bi desetletja trajalo da bi jo očistili in bi se vrnila v prvotno stanje oz.Ravnovesje.Ker ravnovesje planeta propada pa se nam zna zgoditi, da se nam bo zemlja prekucnila s svojih tečajev.S tem si lahko zamislite kaj nato lahko sledi.
Ivi, četudi se Zemlja prekucne s svojih tečajev, se neumnosti ne bo nikoli odkrižala. Neumnosti so trdoživo pleve, ki ga noben pesticid ne uniči. Plant Zemlja je sedaj oblečen v lasuljo zelenih dreves in trave ter opazuje kako lezejo lubadarji po njej, ki objedajo debla in zeleno perje. Ubogi planet Zemlja, ko ji pa ljudje lubadarji povzročajo toliko trpljenja. Je res, da dokler bo na planetu Zemlji rasla ena sama kocina, se bodo ljudje med sabo prepirali. Ko bo odpadel zadnji zeleni list z nje pa bo gola, brez kocin. Ti boš v raju golote najverjetneje zaraščena Eva, ki bi si želela ugrizniti v sočno jabolko, pa je ne boš imela. Ti, ki si najbolj modra pisunka tu na Pozitivkah, boš ukinila lakoto in žejo pa bo problem rešen.
Lepo se imej
T.
Larijo Tatjana Salamander ali se greste Herkulovo dobo Oz.Osebe iz Grških mitoloških časov? Obriti brez kocin v tistih časih so menda bili vsi bolj kosmati kot pa obriti To so potem delali Rimljani v Času Julija Cezarja
NEDELJSKI BLOG
Na divanu v škrlatnem baržunu je sedel skrušen, usmiljenja vreden brat in srebal nedeljsko jutranjo kavo zazrt skozi okno v sončno jutro. Prestal je hudo noč neviht na tepihu bagdadskega tatiča iz tisoč in ene noči visoko v oblakih, in glej ga šmentana muha, prikradel se je v dotlej nedostopno rdečo palačo, v srečna pribežališča puščavnikov, sanjačev, zaljubljenih žensk in mladeničev s sinjeoka dekleta, kamor se lahko zatečejo tudi posamezni dragulji, ko jim je v srcu hudo ali hočejo izpeti svoje bolečine in radosti.
Divjina predstavlja zaraščeno naravo s kocinami, kjer pod baldahinom in enobinovimi perjanicami lahko usmiljenja vredni brat premika svoje oči in tuhta kako bi si izmislil še kakšno žimasto ščetkico. Nadaljevanje modrosti, ki bi jo lahko označili kot poigravanje valov s papirnatimi barčicami sredi odprtega morja v lobanji, je stvar plemenitih zavzemanj in želje po zadostitvi, obhajanja pa se proslavljajo na oltarjih katedrale s kozjimi molitvicami.
Da ne bo uvod v blog predolg se je treba prešteti in ugotoviti kdo ima vse sposobnost čutiti se užaljenega in preganjanega. Pred snežno belino bitja, ki drhti in kaže vse lastnosti klovna oziroma maskote nekega časa in prostora, na divanu škrlatnem, ki hoče plesati, peti, naskakovati in pomlajevati svoje okrutnosti do ženskskega spola, je treba postaviti semafor. Treba je upoštevati vse prometne predpise in pravilna lepega vedenja pa še slovnična pravila, da ne pride do prometnih zagat, njegove preobrate v ljubezni do žensk in njegov, z razkošjem okrašen pesniški navdih deviškosti pa je treba spustiti v promet z veliko mero previdnosti.
.
Drage pesnice in dragi pesniki pride trenutek, ko se hribčki pokriti z bodičevjem, kocinami in raskavimi ščetkami ugnezdijo v hišo, kjer bi se hotenje želelo sprevreči v zbiranje megle in zgraditi debelo kocinasto oblogo za pikanje in krtačenje teles in duš. Tu se mu bodo klanjale luksuzne živali, da bo lahko preživel običajno starost in kot ekspert delil svoje mnenje o poeziji.
Na vsak način idol črnih oči in južnjaškega temperamenta, doma iz dvorišča, kjer je bilo veliko žime, kocin in volne za tkanje tepihov, nima ničesar skupnega s keltskim imenom, ki si ga je kot maskota nadel. Kocine sanj in goloto prečkajo balkanske ravnine, brez rastlinja, opustošeni vrtički in tu se zbirajo sultanke tiranskega obnašanja in eksotičnih orientalskih okraskov, s trakovi in kocinami okrašena golota s komendijanstkim rompompomom.
Dragi moji, sedaj imamo uro, ki ne bije več veselja za nas. Srca so v ogromni razdalji. Rdeče se pogreza v črno blato in vi in ve boste kmalu bledele v kotu nekega našemljenega in ostudnega sijaja kocin, kot fakirji in fakirke stenske scenografije. Ni kaj, tudi neumnosti imajo svojo maskoto!
Pravijo, da bo planet Zemlja čez tristo let popolnoma gol, obrit in brez kocin!
Lepo nedeljo in se malo zamislite nad parodijo
Tatjana
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
sijoče... zveneče... dehteče...
