Biti zgoraj tam spodaj

Hostesa skrbi za sanje sanj, med vzletom kot metulj na ramo položi krilo roke, vzneseno skozi luči zaveso plim. Vzpni se višje, virtualno čudosilen lesk, prilepljen za oblak, v razsežju jasnine precejan dež, v oblaku čista voda, brezimen stek navzgor v hrepenenje s sledmi soli skozi trk besed. Biti zgoraj tam spodaj, prižgan v plamen, z nihalom v roki, nedotaknjen šumnik, tiho zajetje, s čustvenim impulzom zazrt v lahkotnost cvetnih listov rože, ki izrisujejo gibanje žarenja znotraj prsi. Razpeti mehkobo linij, žlahtno izbran uhan, raztopljen zven v barvnem sijaju sanj. Teči mimo perunik vijoličnega morja, preseči višnjeve obraze blodnih misli in ostati lesk v prstanu iz belega akata, kalcedom v kremenu. Ahoj, kje ste ljudje?