Stopaš po utečenih stezah. Le včasih se zdramiš, le včasih zaslišiš povabilo, da stopiš v neznano, se pustiš presenetiti, obdariti. Navada. Navezanost. Stalnost. Pa se sprašuješ, zakaj si tako daleč in sam. Prisluhni. Nekdo te vabi, pa se tega ne zaveš. Le nekje globoko v tebi neslišno hrepenenje hoče na plano; kliče tako vabeče, da spremeniš smer, da se opogumiš, da se pridružiš.
#Poezija
Neslišno

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Pojdi kdaj
