Natakar

Opazujem te, kako pripravljaš kuhano vino na sveti večer. Včasih se tvoj pogled ustavi na meni in začutim toplino nekje okrog srca, ko zreš vame brez besed. Vem, do jutra boš obkrožen z ljudmi, jaz pa bom tudi to noč ostala sama; stala ob oknu s solznimi očmi in upala, da moja uteha bo nekoč tvoja rama. Vsak delček mene vpije po tebi, čeprav vem, da zame si prepovedan sad. Ne morem se upreti želji v sebi… Tako skrivnosten si, privlačen in mlad…. Ko predme postaviš sadni čaj z medom, me spreleti misel, kako bi po tvojih ustnicah s prsti drsela in ko si zaželim, da mi postrežeš še z ledom, si zamišljam prizor, v katerem bi te pod seboj imela in hladne kocke na tvoji razvneti koži topila. Se z dlanmi nežno sprehajala po stezah tvojega telesa, te nežno in z vso ljubeznijo poljubila in ti bi me z mehkimi dotiki popeljal v nebesa… Skozi vrata se usuje gruča mladine In nenadoma me vse mine. Vem, da te moram pustiti pri miru in pozabiti. kljub temu da si te srčno želim ljubiti.