Ena mačja

Muc naš tigrasti nas vedno kratkočasi s svojimi raziskovalnimi pohodi. Kot ljubitelja klasične glasbe ga presneto mika naš klavir. Naša stenska ura ga je čisto uročila, kazalci, ki se po številčnici sprehajajo, pa se sploh ne zmenijo za mijavkajoči glas, ampak še naprej nemoteno do pičice natančno odmerjajo čas. Tudi redoljuben je naš muc, saj vedno sili v omare – seveda le zato, da bi preveril naše delovne navade. Da je nadarjen, sploh ne dvomim, posebno še tedaj, ko skupaj z mano bulji v monitor in če mi uspe preprečiti, da bi si izbral tipkovnico za svoje počivališče. Res škoda se mi zdi takega talenta, da bi ostal na vekomaj obsojen na potikanje doma in še morda po bližnji soseščini. Res se mi vse bolj dozdeva, da so rodu mačjemu kršene osnovne mačje pravice, saj zanje ni predvidenih izobraževalnih ustanov. Tako pa mucka našega izobražujemo in vzgajamo kot laiki – namesto pohval za svoje dosežke pa dobi namesto petke v redovalnici za nagrado kakšno slastno mesno razvado. Danijela Premzl