Samo močnejši boš kot prej

Jočeš kdaj morda, kadar nihče te ne vidi, v trenutkih, ko se ti stemni in ne vidiš več poti jasne in pregledne, ko se čutiš tujca tudi med prijatelji, ko nimaš več moči, da svetu kazal bi le vesel izraz, ko se tvoja vera ruši in ti je tesno pri duši… Steguješ se za zvezdami, namesto da bi si nabral cvetlic ob tvoji poti. Podoben malemu otroku protestiraš proti vsemu, kar tvojo voljo omejuje – včasih pa se le zaveš, da boš samo toliko močnejši, kolikor boš v boju svojem stanoviten, vztrajen, upajoč. Danijela Premzl