Izkoščičene misli

Katere besede boš uporabil za označitev svoje nevednosti; ali je sploh potrebno, da ji daš ime. Ko življenje olupi, izlušči in izkoščiči misli iz lupine, je vse odveč. Katere modrosti človekovega prebivanja bodo uporabljene, ko bomo razmišljali o svoji končnosti. Ves hrepenenjski si se že rodil, ko si se začel poslavljati. Tako dokončno si zavezan zemlji in čudežu, da si tu na njej in da si že od vedno začaran v svoji presunljivosti želje, da te neznansko žeja kakšno ime boš dal svoji nevednosti, ko se zvečer poslavlja svetnica bledih lic in izziva trenutke praznine. Tako razdeljen si v nenehnem prilagajanju različnim vlogam, ki se zatekajo v krilati duh ploda in ga hočejo poimenovati, zanikati ali priznavati, ko ta umira od duševne navzočnosti in neizrekljivega zloma. Vselej odhaja človek nag, slečen duha. Vitraž tišine zaigra tiho simfonijo medlih odtenkov neba nad pasjo uto, brez kančka pomembnosti ptičjim krilom, ki negibne obležijo na dlani zemlje.