Zamrznil me je gib. Ostala sem takšna, kot sem bila na fotografiji. Odmrznil se mi je spomin in občutila sem, da sem znotraj takšna, kot sem bila na zunaj. Recikliram sliko v sebi, zavijam utrinke v svilo časa, ki se s hrbtom oddaljuje in me sili, da se zaviram. V mirovanju počiva točka. Trenutek, ko sem se zaupala očem, ki jih še ni in bodo gledale zamrznjen gib, ki je v trenutku obstal. Srečujem se na obrobju miline soja videnj, ki povezujejo plamene vžiganja in izgorevanja. Aluzije, ki so dediščina besedi.
#Poezija
Gib v mirovanju

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Pogled čez morje
