#Poezija

Ljubeznjevanje

Tatjana1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Ko ljubeznjuješ, te luč prekorači
skozi samotno drevo in vstopi vate
zeleno bleščeče vreteno dneva.
Z všitkom na peclju,
z zarezo počez, ki listi nasmeh.

Jerte so puhaste, zibajo zrak,
suite plesnega valčka noči.
Jutranje sonce ptico umiva,
na platani srebrnkasto poje,
vonj morja pozlatil je kožo soli
in trsje boža vrtno stezico. Vitraž valov si barva srce.
Kuštra secesijsko divje
ženske lase in sanjari
zaspani bibavični tok.
Razkazuje razprte grudi,
med dojke ladjam pristan.
V očesu rdečo nevihto.
Kaplje dežja drsijo po vratu,
ki ob njem sameva
svoj skriti drevesni namen.
Penis granata pečke razsipa
s svojimi velikimi očmi.

Precejam se iz bibličnih
pismenk v izrekanje,
kjer mi cvetenje odmerja uro
prihoda in odhoda.
Ta trenutek sem tu,
tipam neodpisani dan.

www.tatjana-malec.si

Skupnost Pozitivk

Komentarji

3

Tatjana
Pozdravljen Kanika, sem vesela, da vam je pesem všeč. Slovenski pravopis ne pozna besede "ljubeznjevanje". Upam, da ne bo kakšnega slavista to razjezilko, saj se vedno znova ustvarjajo nove besede. Beseda ljubezniv izraža naklonjen čustveni odnos; govoriti z ljubeznivim glasom; pozdraviti z ljubeznivim nasmehom; ljubezniv pogled; ljubeznive besede; njeno ljubeznivo vedenje / kot vljudnostna fraza odzvali se bomo vašemu ljubeznivemu vabilu. Ne vem zakaj ne bi takšen naklonjen čustveni odnos, ki je pri ljubeznivem človeku lahko stalnica, celo bolj trajna kot zaljubljenost, imenovali kar ljubeznjevanje. V neki pesmi sem sem n.pr. "iznašla" v metafori besedo "zemljorokin" navdih. Pesnikovanje išče vedno nove odgovore in izzive o istih vprašanjih. Metafore in besede so sestavni del tega. Mislim, da je poezija veličastje duše, nekakšen praznik, ki ponuja priložnost ponovnega veselja nad stanjem duha in ne nad stanjem sveta (o slednjem se tako izraža Vaclav Havel). Eros je mogočna fikcija, ki te dvigne v nebo ko ptico let. Je superfluidnost jezika, ki privre na površje brez omejitev, dokler se moči ne umirijo. Zadnje čase sem objavila več pesmi, ki se usedejo okrog mize in se kot ljudje med seboj pogovarjajo o vsem, kar se jim zdi logično. Morda manj zveneče za uho, a se dotikajo razmišljujoče plati človekove zavesti. Zvabljajo človeka v protest, da razreši ponotranjem konflikt o vsem, kar zmanjšuje prostor razumskemu življenju. Apelirajo na razmišljanje. Kanika vaše pesmi rada prebiram, saj vsakemu knjižnemu molju izvabijo občudovanje in ljubeznivi poklon. Kanika zares mi omogočite bralne užitke. Zelo težko vas vikam, ker ste vi mene, vendar tu na Pozitivkah se mi zdi tako domače in lepo, če si rečemo prijatelji kar "ti". Prijazen pozdrav Tatjana
Tatjana
Pojavil se je škrat: prva kitica, pravilno: ki listi nasmeh. Poudarek na črki "i" se je spremenil pri prikazu na besedilu v podpičje, kar spremeni smisel verza.
kanika59
Odgovor na komentar: Tatjana
haj Tatjana, pustiva 'malenkosti', lepa je, res je lepa pesmica vaša, ste pravi mojster, mu ni ga para, čestitam vam, moj poklon. lp, fp
Prejšnji članek na to temo

Slovo je sladka bol...