Ljubezen...

Temna noč je vas objela, otožno zvon se v noč oglasi, ljubiti več ne bo me smela, na me se očka njen jezi. Ji oče branijo ljubezen, bogataša ji žele, ko tam v kamrici je sama, ljubiti se z menoj nič več sme. Grenke solze toči draga, oče brani , se ne da, a pod srcem otroka nosi, saj me še vedno rada ima. Polnoč ura že je odbila, ko skrivaj odšla je v noč , preveveč želela me ljubila, odšla za vedno od doma proč. Drhti v solzah, me objema, za bogastvo ni ji mar, ko ob sebi me želela, ve kaj je ljubezni dar...