Ledenih rož na oknu sem ugledal, ko zjutraj v klet sem vstopil, se dihom toplim sem jih lotil..., da v roso, kaplje jih spreminjam, teh hladnih se ne rad spominjam... Pogled skrivnosten, veličasten mine, so igra, del narave, hladne zime, ko mraz jih podari, ustvarja, riše izginjajo s toploto, se že topijo, že več jih ni, v nič se spremenijo... Za dar so hladne, neprimerne, saj le prave pričarajo toplino, a teh na oknu, na steklu z zimo, odnesel topel sončni žarek bo, ledenih rož, ko hlad bo mimo.
#Poezija
Rože na steklu
Skupnost Pozitivk
Komentarji
3Jože, verjemi ali ne, tale pesmica me je pa vrnila v leta, ko sem bila še otrok in se naslanjala na okno, polno takih rož, kot jih ti opisuješ. Kje je že to in tudi takih rož nisem že dolgo videla. Vidiš, kakšne asociacije lahko vzbudijo tvoji verzi. Hvala.
Lepo je slišati, da sem Te popeljal v čas pred leti, saj črpam navdih iz marsikakšnega trenutka, tudi iz otroštva.Takrat smo živeli skromno, vendar smo vedeli kaj je družina, ljubezen, ljudje potrebni pomoči in solidarnost...
Tudi zvezdno nebo, pesem je imela zelo lep odziv, saj že kroži po spletu v obliki priponke.Nekdo drug je v njej prepoznal morda sebe...nek trenutek...
Deziree bodi lepo med svojimi, hvala za trenutek, ko si se tu ustavila, predvsem pa obilo zdravja !
Jože.k
Jože! Dok ti pišeš o zimi ja se već radujem proljeću.
Čini mi se kada prođe Svečnica da je i proljeće
već malo bliže.
Ljepo si složio svoju pjesmu a još ljepše
opisao svoje ledene sveče.
Jože! Želim ti ljep vikend i šaljem ljepe pozdrave,
Dunja
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Kot mrtev ptič
