Sad sobivanja

Krčevito, marsikdaj na silo je bila spočeta moja poezija. Tudi kadar mi duša molči in nima več, da bi dajala, jaz trmoglavo terjam svoje, zavezujoč jo k izpovedi. Vem, da v njej so skriti biseri, ki jih ljubosumno čuva - moram jih na vsak način dobiti! Hvaležna sem ji vsakokrat, ko mi izkaže gostoljubje in mi dá občutek dobrodošlosti. A med nama je še vedno varnostna razdalja, nisva si in si nikdar ne bova enakovredni družici. Najino sobivanje lahko opišem kot odnos vzajemnega sožitja: že od svojega spočetja dalje sem ji jaz bivanjski prostor, ona pa je meni vir navdiha… Najino ljubezensko sobivanje je že dolgo rodovitno– dete najino ljubó pridno raste in pravilno se razvija – da, mi trije res popolna smo družina: jaz in duša in najina Poezija… Danijela Premzl