William Shakespeare Soneti

34 Obljubil si mi krasen dan in nebo sinje In zvabil me brez toplih oblačil na plano: Pa sklical skup oblake in v izparine črne truhnobe skril svoj lesk pred mano. Ni dosti, da le skoz meglo posiješ milo In osušiš obraz mi zbičan od viharja; Saj vsakdo ve, da klavrno je to zdravilo, ki bol olajša, a bolezen zanemarja. Lek tudi niso obžalovanj besede glasne: Kesaj se ali ne, si me le prizadel; Da je storilca potlej sram, prav malo hasne Njemu, ki hudo je krivico utrpel. Ah! A ljubezni solza, kot biserovina Bogata, te odkupi vsakega zločina.