Na koncu 'šanka' naslonjen, te opazujem, ko smejiš se, te s pogledom spremljam, ko natakaš, tako mična si, baročna. Zavese dima cigaretnega več ni, pogled moj megleni od kemije, od tebe, oči rdeče, je kriva klima? Pozne ure, duš meni sličnih, hotenj, ne motijo jih, ne mene, te poželjno požiramo, hočemo, čakamo te. Vsa preznojena si, od nas zbita, potrebnih pijače, tebe, svoj ritem giblješ, nam jemlješ mir, daješ napoj nam, sebe. Dnevu v pozdrav, meni v posmeh, petelina spev jutranji, na obzorju zarja, premaknem se, da operem perilo, na roko, sem v 'knock-outu'. 'Žehta' je ogromna, kot platno vulkana, polna pričakovanj, čakanja, lažnih upanj, sanj, preigravanj možnih trenutkov, po tebi hrepenenja. Oba sva na neki način izmučena, ti od nenehnega izmikanja, približevanja, jaz brez tebe, skoraj sam, v gostinski sobi.
#Poezija
Na koncu šanka...
Skupnost Pozitivk
Komentarji
4Pozdravljen!
Všeč mi je tvoja pesem
Zanima me od kje si prevzel vzdevek kanika? Saj sem prav napisala, ne? Imam občutek da je to rastlina ali se motim? Moram priznat da sem najprej mislila da si ženska. Če se motim, me kar prosim popravi.
Lp :)
ranjeno srce
Hi, vesel sem tvojega komentarja, hvala, tudi Ti imaš lepe pesmice.
Nik izhaja iz Hindu sveta, pomeni 'manjši od zrnja', mej se !!!
lp, fp-Kanika
Zelo resničen, realen zapis, pesem o lokalu, za šankom, počutju, pričakovanjih, ki bi bil lahko koder koli(na svetu).
Čestitam !
Jože, hvala Ti za komentar, imaš izreden čut za dogajanja okoli sebe. Rad berem tvoja dela, vsa po vrsti so pripovedna, skratka, lepe pesmice ustvarjaš, čestitam Ti.
lp, fp-Kanika
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Tvoj sonček bi bil....
