Tiste klopce ni več

Navihana! Prelepa pesem. Ob nekaterih besedah kar vzdihneš in v mislih se tvoja roka dotika lica, srca tiste ljubljene osebe v tvojem življenju. :) Lep pozdrav! :)

Skrila sem očke, Pogled bežal je v tla lagala, da zame si le lanska megla … Lahko presekajo klopco, podrejo drevo, zgradijo nov blok. Težko bi pa kdo izbrisal, kar ljubi srce, Navihana :) kar si povedala zelo zgovorno in mi je všeč: Ostalo je še eno srce, Bijeva še, še gori. In strah je ostal in vse.. in čaka in v nama živi.. Poznam ta občutek, zelo dobro poznam čustvo, ko lažeš drugim, lažeš sebi ... in potem enkrat nekje se zgodi: Lagala sva, bežala, Srci sva skrila, Pa prav na tisti klopci Pomlad naju je ulovila. Smotana klopca, kdo si jo je le namislil?! :))))))) Lepa pesmica Navihana - malo sem mešala kitice ene svoje in malo tvoje, saj ne zameriš, al?! :) Mene spomini vežejo na nogometno igrišče, pa sem si želela, da bi tam zgradili bazen, hotel, karkoli :))))) In danes? Danes sem našla drugo travo, pa je lih tak v redu :))))) Pozdravček, mlada kot si, stavim, da do naslednje pomladi zaideš na drugo klop :)) druge očke :)) drugo ljubezen :))) do takrat pa - uživaj mladost, znori se do amena :)))) izkušnje vedno prav pridejo :))))) Suada