Jata galebov se je razpršila
nad vodno gladino.
Nekaj se je zgodilo
med nebom in zemljo,
kakor bi kdo položil krono
belih pernatih biserov
na modro ruto.
Tako premišljeno lep
je bil let, kot urez kazalca
v zlato rumeno sončno uro.
V ognjenih razdaljah
se je lesketal in pod njim
je razpirala knjiga bele liste.
Žarki se pomnožujejo med seboj,
kot bi hoteli spoduditi
belo bolnost uradnic,
da gredo na obalo,
kajti kmalu bo začel padati dež,
ki bo spral vse zlate barve
in veselje poletja.
