Pomagajte nositi nesrečo ljudem. Izmerite čas, usmerite njegov tok! Odložite jarem človeku in ga pospremite z ljubeznijo. Napotite ga proti neskončnosti brez zemeljske teže. Iz izkušnje vam pravim, da sta jarem in čas neločljiva. Čas trka na les, jarem drgne prsni koš. Rana je sintagma, ki se odpira na vse strani neba. Ko skrhne, se zapre njena krvavitev. Srage ostanejo. Trpljenje je globlje od veselja. Bolečine so plemenite živali. So tople in globoko zalite z lastno krvjo. S svojimi prsti se dotakni rdečega tkiva, da se razkrije rez ali odrgnina tvojim očem. Tam najdeš delce resnice: Odpre in zori ti duša.
#Poezija
Jarem

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Tujec
