Jadra

Pihal je južni veter z morja in ustvarjal zaporednosti, ki so zajemale besede na belo podlago. Na grebenu je gorela zlata luč, misli so bile zleknjene na skali in jaz sem zlagala drobna zrnca peska vanje. Veter je odluščil košček modrine in pustil moje telo prvinam, ki so me črkovale odznotraj. Neusahljiva jata jader je plula v zaliv vitkega trsja nedotaknjena. Morje jim je segalo v besedo z začetim dihom vetra in kodranjem valov, z navzočnostjo moči, ki se začenja z viharjem.