Iskal sem duha...

Šel sem tja, v dom njegov, moj, v cerkev, hišo Boga, da prosil bi, še več bogov bi zate prosil, za tvojo dušo, sem prosil njega. Bitje srca čutil sem svojega, tvojega, križ nosi, stoka, solze polzijo v notranjost, duša joče, hoče svobodo, ljubezen… bodočnost. Iskal sem duha, med stebri hrama, oltarja, v njem sem iskal tebe, tvojo sled; V tvojem izdihu sem čutil utrip…. bitje srca. Nisem našel miru, ne zase, ne zate, iskal sem te v soju sveč, v dimu kadila je bila podoba tvoje podobe. Skozi okno, lino cerkveno je v notranjost, na oltar.. ladjo, posvetil sonca žarek, name je barv mavrice, toplota posijala le za čas kratek. Stopil sem ven, v sončen dan, da te poiščem, ujamem, med vrati je stal on, Bog, pogledam ga, iščem te v njegovih očeh, ni te bilo , od takrat še vanj več ne verjamem.