Z roko v roki hodiva...

Stopava v jesenske barve travnikov..gozdov, pisane livade vseh pastelov, gore opazujeva v odeji meglice; z roko v roki hodiva, srečna sva, dotikata se najini vlažni koži, ustnice..jezik iščeva med poljubi, zrak s slino si posojava..živiva; smejeva se, oči žarijo nama, se solzijo, same govorijo, kar je v nama, kar čutiva, kot biseri…ljubezni gorijo; predajava se naravi..lepoti, z njo sva v njej, za njo živiva, njen del sva, del življenja..časa njenega, brez nje ni naju..ljubezni; se v kraj ljubezni vračava, v kraj najinih spoznanj, kjer sva jo spočela, kjer sledovi v travah…praproti govorijo zgodbe ne tako daljne ljubezni.