#Poezija

Harmonije

Tatjana1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Doživela sem,
da mi je morje oblepilo dušo s koralami,
kot nežni ljubimec se me je dotikalo,
odznotraj sem kakor cvetoče drevo.

Vsa sem tako silovito prepredena
s svilenimi lasmi, cvetovi ognja in kristali soli.
Srce zapušča neskončno sivino urana
in potuje na vse strani neba;
poganja ga orfeični glas v višine,
v zračni krog, silnejše od igre vetrov,
razširja me v vznemirljivo bližino
mistične posvečenosti harmoniji.

www.tatjana-malec.si

Skupnost Pozitivk

Komentarji

0

Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.

Prejšnji članek na to temo

Rojstvo leta