Mojih trubadurjev pa že nikomur ne dam. Nihče ne bo vstopil v moj zaklenjeni grad. Obožujem skrivnosti pomladnih vetrov in vode, zapeljevanje jasmina in sladkih vonjav. V vitražah se lesketa moj steklenih spomin. Živobarvnost zračnih mas, ki se poigravajo sončne ovale, hrepeneče po veselju. Tam so shranjene baletne copatke, rolke na štirih kolesih, encimi prvih sladkorčkov in mleko moje kože. V posebni skrinjici so zlepljene krhke vezi harmonije. Na kavelj je obešena roza nedeljska obleka. Sveža in napeta lica svetnice, njenih dih, Gallusov madrigal sonorno zveneč. Slišim glasbo besedil, ki merijo korake po tirih. Polne dvorane poslušalcev kljubujejo času. Učilnice šolskih potrebščin plešejo v ritmu jazza. Tam počivajo vsi berački, ki so umrli v svoji ljubezni, ukročena ženskost in kult svetnice, ki se je do tal sesul. Mojemu Romeu sivijo lasje. Izgnal je vse trubadurje za zapahe gradu. Misli, da je edini, ki je znal lepo peti in me zapeljevati ob grajskem obzidju. Roka naslonjena na perut ptice mi odklepa pojočo ključavnico grajskih vrat. Neka strgana struna mi zaganja srce.
#Poezija
Grajski ključ
Skupnost Pozitivk
Komentarji
3Pozdravljen Jože, kaj naj vam rečem, kot da se spet lepo zahvalim za mnenje. Vesela sem, če koga razveselim s svojim stihom. Iz najbolj oddaljenih delov duše se vedno kaj oglasi, ki zazveni. Včasih smo čisto prevzeti z željo, da bi se poklonili tej glasbi in jo zapisali. In tako nastane pesem. Vsako novo srečanje s poezijo je vzrok za novo doživetje in izziv za novo razlago pesnika kaj resnično čuti. Za vas bi rekla, da pišete stihe v lepem preprostem slogu, vaša poezija je priljubljena v najbolj privlačnem smislu. Tradicionalno kultivirate formo in vsebino. Pesem se zlije v lep lirični spev, ki se lepo sliši. Radi raziskujete domače pokrajino in ji posvečate svoja čustva. Gojite linijo tihe, odmerjene meditativnosti, ki izvira iz idealov, ki jih nostalgično gojite v hrepenenju iskanja sledi iz mladostnih doživetij. Panonska nižina, Mura, Goričko nepozabni raj. V vsaki pesmi se spozna šum nikoli pozabljenih domačih besed. Seveda vsak pesnik z leti raste in se spreminja. Zlato stebričevje notranjosti se vzpenja in obrodi novo satje. Lepo bi bilo, da bi izdali svojo zbirko.
Te dni imam veliko dela z urejanjem spletne strani. Sem jo nekaj že urejala, vendar glavno vnašanje gradiv me še čaka, zato bom malo manj na Pozitivkah.
Lep pozdrav Tatjana
www.tatjana-malec.si
Morda bo kar držalo,živim tudi z lepimi spomini na preteklost v upanju,da sem našel tisto kar sem iskal, mir v objemu gozdov.
Hvala za mnenje
Resnično,kar napišete,je nekaj,kar povede v drug svet , čas.Ste izvrstna v pisanju,prenašanju notranjosti v besede,resnično.Meni nadevajo da imam stil , menda alpskih poskočnic.Saj ne vem,celo da si izposojam,jemljem ,kopiram velikane naše preteklosti.Vendar pišem tako kot čutim.Vesel bom ,če mi naklonite trenutek,dva,ker vas cenim,ker bi želel slišati vaše mnenje.Saj bom ostal tak kot sem,ker mi je pisanje kot nekaj,ko se želim izpovedati sebe , pomiriti...
Hvala !
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Slepa pega neobčutljivosti
