Lunin ščip, skozi zaveso megleno, prikrito opazuje, z vetrom stražarjem doline, vsevedom, načrt za potep kuje, z njim modruje. Da obiskala bi goro ledeno, vrhove njene, globoke prepade, ozke stezice, v led okovane, snega polne, strme v nebo. Je gora ponosna starka, nema priča vojn preteklih, v sebi, v svojih nedrih , kavernah skriva davna gorja, prekletstva. Povsod v njej so sledovi kalvarije, groze, razmetane kosti človeške, vojaške čelade, rjave menaške še vidnimi inicialkami, od časa preluknjane. Na žico rjavo bodečo, se veter ujel je, pozibaval, po strelskih rovih, napol zasutih z snegom, se podil, zganjal direndaj z luno. _________________
#Poezija
Gora ledena
Skupnost Pozitivk
Komentarji
2Kanika, lepa pesem, najbolj sta me pritiegnila elementa gore in lune, ki sta dala pesmi poseben čar.
Lepo te pozdravljam,
Dunja!
Dunjo deklica sa sela, hvala za tvoj komentar, vedno kadar se Ti oglasiš. mi je kot nagrada, vem, da nekdo bere, da za nekoga pišem. Tvoja opažanja so izredno tankočutna, senzibilna, prava.
Gora pomeni svet, ki je težko osvojljiv, ki ne dovoli, da se z njim manipulira, da se o njem govori in piše, kar tja v en dan. Luna, kot si sama omenila, je razsvetlitev, je stopanje iz teme na plan.
Vse lepo Ti želim!
lp, fp-Kanika
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Ti?
