Fosilen

Nasmehni se dekliču , ki poljublja, Ko ljubezen v objemu mu obljublja, Le rinkca brani se, fosilna je navada, Saj danes kul brez, moderna je razvada... Nekje v daljavi slišim spet prepir, Le kaj ljudem je, spet kalijo dnevni mir, Nekdo na rolkah preveč hitel se zaletel, Ko v trku padel, slušalke nehote mu snel... Pogledam jo nasproti mi prihaja, Ne vem, kaj v časih teh se le dogaja, Po šest uhanov, v rinkec v nos, obrvi... Ko gledam me boli, jezik, zlati rinkec prvi... Je res mladina zdaj povsem drugačna, vsa rada glasbo ima navada ni napačna, a telefoni v žepih kličejo zaman, pojo, ko glasba na ušesih navita premočno.