Erotični odriv

Ljubezen je nesnovni odriv duha, sij telesa brez simetrije v irealne prostore dobrote iz svetih spisov. Je vzpenjanje in dviganje hrepenečih snovi. Kipenje slasti. Zlevitev hrbtenjače v neprosojni svet materničnega stvarjenja, kakor čiščenje vonja mrtvega listja, ki ne zmore najti poti nazaj v pomlad. Na točki skoz črto, ki čeblja razmejitve, ritmiko celic skozi igro telesa telo ob telo. Trenje skozi gube sle z vriskom zbliževanja razdalj v kraljestvu zvezd, ki neti iskre in vžiga ognje stegnjenih rok v plamene iz razročja, kjer lebdijo angeli tega sveta. Nad vodami rotijo žgoče sonce, rob cvetlične grede pod obronki neba – rokopis ustnic s kodo strasti. Diagram z ekspresionistično dušo. Geološki relief čustev zgubane naslade, ki se raztopijo v notranjosti s pisavo svojih potez. S fantazmo hrepenenja. Na Pegazu z angelskimi očmi. Izmerjenim ugrezom na krmi ladje s privezom. Reševanje iz utrujene lege puščobnega enoličja. Dejanje, ki postane utelešenje – elan vital, koprneče izčiščenje iz pepela. Specifična teža rojstva brez okusa umiranja v večnosti. Prah, ki izstopi iz kamna v človeka, skopnel led v tekočine življenja. Trepet v nabreklem stanju. Dokončni arhaični smisel bivanja tebe v meni. Afirmacija nujnosti v izražanju sebe iz stvarnosti vsemogočne luči. Podaljšek telesa z idejo bivanja. Paysage nikoli dokončane izpolnitve. Sonorno petje ptice ob vzletu. Konjenica v človeškem telesu. Ljubezničenje mehkih ljubezni v tisočerih nežnostih, spočetih iz bolečine bivanja v dremavih samostih mrzlih ognjišč. Žogica na vrvici z odrivom v višino, brezdušno izstopajoča v budnost, v brezglasni mir, skoraj tiho spravno smeje, brez prelomnega dosega razdeljivosti na dosegu razcepa slepe točke, ki se je vid ne more dotakniti. Fikcija božjega, kjer se misel prelomi in zogleni v žarku večnega. Kot eliptični stavek v oklepaju. Brez povedka. Leksika brez izkušnje. Prekinitev dotakljivega z nedotakljivim.