Duh

Duh samotar se pleza skozi tuljavo kačje kože, brez lastnih rok in nog in izroča svojo dušo krutim idealom, medtem ko mu iz razcepljenega jezika švigajo plameni s sporočili, da je on edina resnica in luč. A luč dela stvarem senco. Senca je tema, zlo, brezno in blodnja poti. Sopotniki na stezah, ki se cepijo kot jeziki plamena, vprašajo, kje je pa kača, če je duh v njeni koži. Odgovor se je glasil, da kača živi v rajskih vrtovih in se pleza po drevesih, na katerih zorijo jabolka, duh pa se pleza po svetu in občuduje samega sebe v tuji koži kot iluzijo o svojem obstoju.