Dobrota

Zaman je iskala po svetu krušna mati dobrota pravičnika, da bi raztrosila svoje drobtinice v akvarel lačnih ribic. Svoje materinske roke je razsipavala čez sedmero jezer in sedmero dolin in razdeljevala ljubi kruhek iz svojih svečeniških žepov. Oče ni povedal za trpinčeno zlatoličje ribic krušni materi dobroti, da bi lačne živalce nahranila. Zamolčal jih je in azur je potemnel. In ko je mati dobrota razsipala svojo radodarnost nepotrebnim in hodila odmirati na ta svet, je začel ribnik usihati in v njem se je začel nabirati zeleni mulj.