#Poezija

Dnevi s teboj...

kanika1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Bije v meni gmota boleča, srce zlomljeno, krvaveče, kako boli brez tebe, solze lijejo…dež, padajo z neba brez oči… oblaka. Sonce nič več ne sveti, je črno kot vran na grmadi, kjer gori vse moje, za kar sem živel, bil in odšel, ko odšla si, te ni, ne bo te, vem! Dnevi s teboj, bili so podobni dnevom, orkanom, moč tsunamija, bila si divja, živa, kot rojena iz vulkana, kot Boginja Pele, zame si bila Hebe, boginja večne mladosti. V prsih mojih počasi kot urni mehanizem, ki čaka mojstra roko, dušo človeško, bije zlomljeno srce, nate čaka, da vanj vliješ smisel življenja, energijo moči. Kličem te: » Esa, usoda, zakaj ravno jaz?« ... ni odziva, samo odmev ali morda samo glas, jaz, moj, ki tava kot večni popotnik, z odprtimi očmi sanja, išče svojo muzo.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

2

jože.k
Preženi željo za nedosegljivim, željenim, ozri se okoli sebe, tudi za tebe sije, občutil boš, da te bo obsijal topel žarek prijetnega jutrišnjega dne.Z bolečo izpovedjo v sebi z bolečimi spomini zadajaš bolečino...Poglej svet okoli sebe, zajemi zrak, poklanjaj cvetje, poljube, žetev bo ljubezen.Prijazen nasmeh bo onesposobil vsakega, ki te želi in te je prizadal.Spoznal sem, da je to orožje, ki ima največjo moč...Lepo izpovedana, napisan pesem. Obrni list , začni pisati novo poglavje...to si zaslužiš... Lep pozdrav od Jožeta
kanika
Odgovor na komentar: jože.k
Jože hy, hvala ti za vzpodbudne besede, res si prijatelj. Kot sem že enkrat omenil, tudi tvoje pesmice nosijo močan čustveni naboj, rad jih prebiram, v njih uživam. lp, fp-Kanika
Prejšnji članek na to temo

Venec