#Poezija

Jaz nisem z njim

kanika591 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Dnevi moji polzijo, kot voda odtekajo med razpoke časa..prsti roke, bežijo v meni, z menoj v neskončnost; izginjajo v večnost, se izgubljajo v vesolje, med planete..zvezde, zaman iščejo cilj, smisel…..realnost; samo otok sem v reki življenja, ne okopa…zaščite ne iščem pred drvečim hudournikom, se hude ure ne bojim..izmikam, da mimo mene gre, nikoli ne pričakujem; to ni moje prekletstvo, temveč le moja usoda, sem otok v reki življenja, sem njen otrok, ki se na njene grudi privija; moj čas ni ta, ki teče..poteka, kot noč pred dnevom, moj teče v smeri brez cilja, me ne pozna, ni z mano, JAZ nisem z njim.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

2

Hunter
Kanika Bravo !!! Prepleteno pesniško izražanje, boj med pesimistično in optimistično notranjostjo človekove duše ki se bojuje vse življenje vendar na koncu ne zmaga, se izmika, a se dotika resničnosti . Zelo dobro umetniško prikazano da smo samo pesek v času Tudi jaz nisem z njim Lp Hunter
kanika59
Odgovor na komentar: Hunter
Hi Hunti, hvala za analitičen komentar, zelo resničen. V rekapitulaciji...preseku svojega obstoja, pridemo do spoznanj, ki nam odpirajo nivoje, večkrat črno belega zavedanja. Pravzaprav, barvno...mavrično videnje svojega življenje je odvisno od vsega okoli:(čas, stanje družbe, duhovna prisotnost), ne pa izključno samo od nas. Lep vikend Ti želim lp, fp
Prejšnji članek na to temo

Dotik