Podarjam ti praznino in podarjam ti polnost. Skrbno ju odvij, kajti obe sta krhki, in ko se mi boš zahvaljeval, se bom pretvarjal, da nisem opazil dvoma v tvojem glasu, ko si dejal, da si si prav to želel. Odloži ju na svojo nočno omarico. Ko se boš zjutraj zbudil, ju ne bo več tam, kajti skozi vrata spanca sta odšli v tvojo glavo. Kamorkoli boš šel, bosta šli s tabo in kjerkoli boš, se boš čudil in smehljal polnosti, ki ji nič ne moreš dodati, in praznini, ki jo lahko napolniš. (Norman MacCaig) (Vir: John O´Donohue: Anam cara: duhovna modrost keltskega sveta.) Danijela Premzl
#Poezija
Darili

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Valovi v maju
