Za čas obstojim...

V tebi sem našel radost, napolnjuješ me, moje mirne dni, očaran od tvoje notranje lepote... vem, niso sanje, je stvarnost. Očaran sem od lepot, ki me obdajajo, lepota trte, ki jo ziblje sapica, rože na okenski polici in ti z menoj, čeprav si drugod. Drevesa in nebo izpopolnitev predstavljajo, zame zadovoljstvo, za človeštvo, brez njih življenje ne bi bilo spokojno. Za čas obstojim, sebi, tebi dovolim, soncu, da obraz mi boža, prisluhnem šumenju vode, žvrgolenju ptic, šumenju vetra. Svoj košček sreče pogrešam, ljuba, pa ne zato, ker ga nisem našel, ampak zato, ker se nisem nikoli ustavil, da bi ga užil.