Herzogov breg

Na hribu, ki pne se v nebo samotna kapelica stoji in nad njo molče gredo jate ptic – edini romarji. Kot ostarela mati gleda tam na vinske trse in domače vasi. Redko še stopi kdo v njen hram, šopek rož redko na oltarju cveti. Taščica na grmičku je potožila o samoti, le pisan metulj zadrhti na kipcu pozabljenem in umirila se je divja sapa v piš, ki ječi…