#Poezija

Pravi čas

Bardske strune1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Plodna rodnost se bohoti. V nosečnost se zavije nebogljen zarodek. Še ko mati ga povije, je njen ljubi varovanec. Svet spoznava iz razdalje, dolgo le v njenem objemu. Ko odhaja, gre za kratko, utrjuje se in raste. Dokler nekoč ni pripravljen, da je v svetu samostojno. Ne prehitro, ne prepozno, pravi čas ga sprejme svet. Vsaka stvaritev je v svetu sprejeta ob pravem času. Dokler ta prihaja, jo neguj, jo hrani in jo čuvaj, da se godna ukorenini in bogato obrodi.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

0

Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.

Prejšnji članek na to temo

Božanski kompas