#Poezija

Zvok citer

Bardske strune1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Zvok citer iz mojih globin se poje po slapu navzgor. Med kapljicami padajočega rečnega slapa se zlit z mano pne navzgor, v življenje. Zvok citer iz mojih globin se poje po slapu navzgor. Vzel je nedolžnost deviški divjini se z njo nahranil in se rodil. V globinah pragozda so ga oplodila zelena prostranstva vlažnih mahov, hranljiv humus črne prsti, prastare modrosti stoletnih dreves, tuljenje kojotov, noči goste teme in jasna jutra, modrost preživetja, mehkoba praprotnih naročij in njihova semena sreče. Zvok citer iz mojih globin se poje po slapu navzgor. Med kapljicami padajočega rečnega slapa se zlit z mano pne navzgor, v življenje. Mežika v nov dan, ki ga použiva. Mežika v nov dan in se množi. Živi.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

3

Ankablanka
Tudi druge pesmi Bardskih strun so zvok citer iz globin srca. Hvala za vsak zvok, ki odzvanja v nas!
jože.k
Odgovor na komentar: Ankablanka
Če sem napisal, da po trenčiranju in še požiganju poginule živali meni pač ni sprejemljiv zvok citer, za tem stojim.Mi pač ni razumljivo, mogoče pa tudi nisem edini.Vsak piše po svojih občutkih. pa tudi pri branju ima vsak po svoje sprejema.Vsak pozdrav ali pohvala ob pesmi tedna je dokaz da ne zavračam tistega kar mi sede, ugaja.Takšen pač sem, s tem da se ne bom nikomur dobrikal. česar tudi od drugih ne pričakujem. Lp.
Prejšnji članek na to temo

Družinska skrivnost