#Poezija

Zvezdne steze

jože.k1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Morda zazrem nocoj se v nebo, kjer zvezdne steze so vabljive, mi mesec zdi se da tam kraljuje, s čarobnim sijem poti tam kuje. Morda prikradel se bo v sanje, me prekril s srebrno mesečino, pregnal vso bol, to mojo bolečino, notranjost preplavil bo s toplino. Na trenutke kot da zvezde oživijo, v vsej lepoti skrivnostno zažarijo, a oblak, meglice prekrile so nebo, se dan prebuja, sonce tam za goro. Že čebljanju petju ptic prisluhnem, rosnim tratam, se dnevu veselijo, kot budnica je pesem, lepo žgolijo, da ljudi predramijo vse prebudijo jože.k

Skupnost Pozitivk

Komentarji

3

Louise
Rekla bi malce zasanjana pesem, lepo opisano opazovanje noči, ki odhaja in jutra, ki se prebuja. Čestitam ti za pesem tedna. Lp.Louise
Polona
V Ljubljani imamo hladno. Upam, da ne bo snežilo in prekrilo sončnih trat, ki te obdajajo. Lepa pesem. Pozdrav Polona.
jože.k
Odgovor na komentar: Polona
Zvezdne steze... Lepo se je.zazreti med zvezde, v noč tja kjer teko zvezdne steze, enako prijetno čez dan opazovati, opazovati metulje med letom, prisluhniti skrivnostnem čebljanju ptic, čutiti da te ima nekdo rad, mu to na enak način vračati, in se ob tem počutiti srečen, zadovoljen. Vse je kakor najlepša nenapisana pesem skozi čas... Hvala uredništvu za izbrano pesem tedna ! jože.k
Prejšnji članek na to temo

Ko zorijo češnje