#Poezija

Zmenek

Bardske strune1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Čakam jo, potrpežljivo, potrpežljivo. Ne pride, če ji ukažem. Ne pride, če jo preveč snubim. Odzove se, ko se njej zahoče. Takrat me obdaruje s svojim prihodom. Čakam jo, svojo idejo, potrpežljivo, potrpežljivo. Zamotim se z drugim delom in pozabim na čakanje. Naenkrat je z mano, enkratna, sijoča, edinstvena, mi pride v goste nenajavljena. Z navdihom obdari moja polja, z užitki in z radostjo polni srce. Ve za svojo dragoceno vrednost. Zato se odzove, ko se njej zahoče.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

0

Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.

Prejšnji članek na to temo

Širitev