Čakam jo, potrpežljivo, potrpežljivo. Ne pride, če ji ukažem. Ne pride, če jo preveč snubim. Odzove se, ko se njej zahoče. Takrat me obdaruje s svojim prihodom. Čakam jo, svojo idejo, potrpežljivo, potrpežljivo. Zamotim se z drugim delom in pozabim na čakanje. Naenkrat je z mano, enkratna, sijoča, edinstvena, mi pride v goste nenajavljena. Z navdihom obdari moja polja, z užitki in z radostjo polni srce. Ve za svojo dragoceno vrednost. Zato se odzove, ko se njej zahoče.
#Poezija
Zmenek

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Širitev
