Zima

Na zimsko pokrajino padel je mrak in v obraz me reže hladen zrak. Lepo je videti gore, vrhove zasnežene, pogled na te, mi bolečino prežene. Moja draga mirno leži v črni krsti, še malo, pa bo končala v prsti. Kdo sedaj bo s teboj plesal ples? Ko od strasti škripal je pod, les. Bila ženska odeta je v črnino, toda njena duša imela je globočino. Svetlobe žar v njenih očeh umira, moja krhka duša trpi, telo pa hira. Jutri bomo našo revo pokopali, jaz, njeni, bližnji pa bomo žalovali.