Če si zares ljubljen

Draga Dunja! Hvala ti za prelep komentar, ki je povedal bistvene stvari! Res je! Pesem je nekakšna psihoanaliza ali auto-psihoanaliza. Mislim, da je veliko ljudi na tem svetu že bilo na obeh straneh, v obeh vlogah. Veliko ljudi nas je že bilo v vlogi ljubosumneža in pa tistega, ki mora to prenašati. Želim ti lep večer! hierhod

Dragi Hunter! Hvala za komentar! Mislim, da si edini na Pozitivkah, ki me popolnoma razume! Želim ti lep večer! hierhod

No ja, jaz pa se trudim razumeti, a mi to nikakor ne uspe. Moje mnenje o vsebini pesmi: " … če je ljubeča oseba do tebe posesivna. … če je tvoj ljubitelj do tebe nenehno ljubosumen. … če te tvoj oboževalec nenehno sumi in sumniči. … če te tvoj sopotnik nenehno zbada in javno ponižuje. … če te tvoj partner izsiljuje in pogojuje. … da tvoj ljubeči s tabo tekmuje in zavistno na tebe pogleduje. … da zveza nikakor ne napreduje." Če je tako, ti je lahko le jasno, da nisi zares ljubljen, da sploh nisi ljubljen. Morda nekoč si bil, bil od te osebe, a zdaj nisi več. Lahko bi celo rekla, d je ta oseba bolna, je brez občutka lastne vrednosti, njena samozavest je na psu, ne ceni sebe, ne ljubi sebe in kako bi potem lahko ljubila drugega? Bolezenska je ta njena čustvena odvisnost od tebe in potrebuje le občutek varnosti, ki ji ga daje vedenje, da ji pripadaš. Ni to ljubezen, kajne da ni? "Če si zares ljubljen, ti ni mar …" Torej, ljubljen nisi. (Je le strah, kar drži to osebo, da visi na tebi.) Ampak, kaj pa ti? Ali ti ljubiš? Če ljubiš, potem TI JE MAR! Pa še kako ti mora BITI MAR! Moraš ji pomagati! Nekoč te je gotovo ljubila – predno je izgubila sebe. Obstaja vzrok, da je njena samopodoba tako padla. * Seveda pa obstaja še druga možnost. Morda tudi sam potrebuješ tako »bolno« razmerje – zaradi svoje lastne čustvene nedozorelosti. In bosta trpinčila drug drugega v nedogled. Škoda. V tem primeru pa razumem, da se je moč zadovoljiti z »ljubeznijo« in vsemi čustvenimi izpadi, ki jih daje taka oseba. In takrat lahko velja: "Če si zares ljubljen, ti ni mar …" Fuj! (Kar gabi se mi misel na to.) MORA TI BITI MAR! Kot človeku! Sploh pa kot partnerju! Ne glej stran, ko nekdo, ki te je ljubil, izgublja samega sebe! * Uporabila sem drugo osebo ednine, ker je pač tako pisano tudi v pesmi.

Hierhod nam bo pojasnil o kakšni transcendentni ljubezni pesem govori in bo pesniška uganka rešena.

Dragi komentatorji! Hvala vam za komentarje! Nisem si mislil, da bo tale pesem povzročila tako različne in tako podobne komentarje. Pesem je nastala, ko sem se spominjal nedavnega pogovora s slovenskim glasbenikom. Tarnal je nad svojo posesivno partnerico in pa nad svojo umetniško svobodo. Na koncu pogovora je izpadlo, da hoče obdržati eno in drugo. Morda se vam zdi to precej snobovsko, ampak v resnici je stvar precej egzistencialno resna. Ljudje, ki morda živijo na robu ali ekstremno, zelo hitro ugotovijo, kako pomembna je za njihov obstoj prisotnost ljubezni. Taki ljudje si glede ljubezni ne morejo privoščiti posebno visoke izbirčnosti. Takšni ljudje sprejemajo svojega partnerja v vsej njegovi realnosti. V njegovih plusih in minusih. Človek, ki je nekakšen desperado glede ljubezni in občutka ljubljenosti, bo zadovoljen, če ga neka oseba ljubi samo 10%. Takšnemu človeku ni mar, če je ostalih 90% njegov partner posesiven, ljubosumen, žaljiv itd. V puščavi je dobrodošla skoraj vsakršna oblika vode. Življenje v puščavi je sposobno preživeti tudi ob topli, umazani in neokusni vodi. Življenje, ki se porodi iz puščavske vode, včasih zablesti ali vzcveti v nadnaravni lepoti. Lep večer vsem! hierhod

Hierhod, hvala za tvoje pojasnilo.Mene je zmedlo tisto "Če si zares ljubljen", tako, da nisem dojela da gre za (resničnih) 10% . Lep pozdrav.

Spoštovani Mislim da umetniku ni potrebno razlagati svojega dela, saj je svoja čustva preslikal (v tem primeru) v pesem, s katero je omogočil (sicer subjektivno) doživeti čustva tudi bralcu. Ker pa je bila omenjena puščava in preživetje, pa morda tale link: [link:] http://www.youtube.com/watch?v=rv6T6YuSXOA

"...Ljudje, ki morda živijo na robu ali ekstremno, zelo hitro ugotovijo, kako pomembna je za njihov obstoj prisotnost ljubezni..." prav življenje z osebo, ki si jo opisal v pesmi je pravi ekstrem in prav zaradi take osebe partner ljubosumne in posesivne ter grobe osebe je na robu... mislim, da tako je rekla tudi Desdemona... Prisotnost ljubezni za naš obstoj razumemo vsi in za takšno spoznanje ni obvezno doživljati ekstremnih situacij... vsa čustva ljubosumje, posesivnost, zbadanje, poniževanje in drugi "ljubezenski ne-cvetke" ... nam kažejo le to, da oseba ne zna ljubiti in da nima rada same sebe ter nenehno išče potrditve v takšnem obnašanju kjer bo z bolnim obnašanjem uveljavlala svoje "veličje"... Če vse to prisotno v partnerstvu - potem ti sploh nisi ljubljen niti zares niti zahec, si le last tega človeka , ki si misli, da si njemu dolguješ vse in vsepovprek na vsakem področju ali zadnja varianta, kjer na vidiku ni nobene druge. Seveda, če partner nima tehtnega razloga za takšno obnašanje, recimo večkratne prevare, škodljive navade itd. (veliko izhaja iz družinskega okolja: teorija navezanosti, podzavestno si bomo izbirali partnerja kateri se bo obnašal na način, ki je ostal v naši zavesti iz otroštva... mame, mame...) To je moje mnenje. Lep večer

Violeta, cenim tvoje mnenje. Moje pa je naslednje: Za moje razmišljanje, miselni sistem, podzavest, navade ipd. so odgovorni moji starši? Zaradi njih izbiramo take in drugačne partnerje? Nak, za svoje podstrešje in vse v zvezi z njim sem odgovorna sama. Jaz vem, kaj mi paše in kaj mi ne paše, kaj se plete in kaj se ne plete po moji glavi, vse svoje reakcije poznam. In če mi paše, da človek počne v pesmi naštete stvari, kdo je za to odgovoren? Jaz. Mar mi pa za našteta dejanja še kako je, saj drugače takega zrcalca ob meni ne bi bilo. In skoraj gotovo tudi osebica na drugi strani manipulira. Karikiram: Jaz manipuliram s tabo za tvojo ljubezen, ker menim da ni dost če imam sama sebe, zato od tebe zahtevam da me ljubiš!, spoštuješ! in ko me ne, hodim mami govorit čez tebe, ti reagiraš tako, da me varaš ipd. Juhej. Kje so tu starši? Uh, daleč stran. Daleeeč v preteklosti, če pa se je kdo želi oklepati- be my guest. In pa misel:'' Jaz imam nizko samozavest, ker me starši niso spoštovali, se niso spoštovali med sabo in zato imam takega partnerja ipd. ?'' Uh, zabloda. Jaz sem sedaj tu, imam svojo glavo, svoj um in svojo samozavest in z njo počnem karkoli želim. Kaj imajo starši tukaj? Nič. Ampak, v naravi človeka je, da očitno raje živimo v glavah drugih.

>"Ampak, v naravi človeka je, da očitno raje živimo v glavah drugih. > To je bistvo vsega.

Mogoče je kdo zaradi mene danes izgubil svojo glavo in me išče in išče...jaz pa nič. :) Lep dan vsem. Ptica ki prepeva v moji glavi in ponavlja da te ljubim in ponavlja da me ljubiš s svojo lajno me že gnjavi jutri zjutraj jo zadavim. Jacques Prevert:

Pozdravljena PumaAngel, iz tvojega odgovora sodeč si odgovorila brez tega, da bi poiskala in prebrala vsaj nekaj o Teoriji Navezanosti, na temeljih katere je bilo izvedeno veliko raziskav in želiš si tega ali ne vse raziskave potrdili, da kvaliteta navezanoti do staršev vpliva skorajda na vsa področja... želiš si tega ali ne tako pač je. Nikjer nisem zapisala, da starši "krivi", so pa odgovorni za določena področja, ki potem vplivajo na naše vedenje in naše izbire. >'' Jaz imam nizko samozavest, ker me starši niso spoštovali, se niso spoštovali med sabo in zato imam takega partnerja ipd. ?'' < žal - ta trditev je resnična, do takšne ugotovitve in trditve človek pride šele, ko prepozna določen vzorec, ki se pojavlja večkrat in potem, ko to razume začne delati na tem, da to spremeni. PumaAngel, pozanimaj se za to smer z drugačnim pristopom in boš ugotovila mnogo kaj zanimivega in koristnega, mogoče celo zase. Lep dan vsem :) Nan... ptičica pa ja nič ni kriva :D

Če poglobim pesem, lahko rečem tudi to, da če si bil resnično ljubljen, ti ni mar, če sploh nisi ljubljen. To se nanaša na popolna doživetja ljubezni, ki so bila morda ali verjetno časovno omejena. Lahko se nam je to zgodilo v otroštvu s strani staršev ali starih staršev, lahko se nam je to zgodilo v času šolanja s strani prijateljev in prijateljic. Lahko smo takšno popolno ljubezen doživeli na nadnaraven način na poti naše religioznosti. Zelo močno dozo ljubezni dobimo, če doživimo, da je neka oseba zastavila svoje življenje za naše dobro. Vsekakor doživetje popolne ljubezni v preteklosti pripomore k prenašanju nepopolnih ali celo nenormalnih partnerskih odnosov v odrasli dobi. Mislim, da je osnova vseh nenormalnih partnerskih odnosov strah pred izgubo partnerja, da bi bili zavrženi, da ne bi bili na prvem mestu v partnerjevem srcu. Iz tega sledi ljubosumje, iz tega pa izhajata zavist in maščevalnost. Se mi zdi, da je včasih lahko celo huje, če smo 90% ljubljeni, 10% pa ne. Tudi na področju fizične ljubezni je lahko zelo pestro. Je mišljenje, da če je v zvezi prisotna redna spolnost, da je to 10% zveze. Če pa spolnosti ni, pa le ta postane 90%-ni delež zveze ali celo 100%-ni delež. A nismo ljudje komplicirani? Lp! hierhod

Ljudje smo v osnovi produkt biološke evolucije, ki je posledica naravnega izbora. Naša "čudnost" je v bistvu biološka adaptacija, ki jo določa naš DNK. Če smo preveč "čudni", to zmanjšuje naše možnosti za prenos genov na potomce, in enako velja, če smo premalo "čudni". Povedano drugače - v naravi ni nič čudnega in nič čudežnega. Tudi naše emocije, ki proizvajajo "čudeže" in čudenje, so samo evolucijska adaptacija. Čustva nam izboljšujejo reakcijske čase in povečujejo silnost odziva - to pa v večini primerov pomeni preživetveno prednost.

če si zares zaljubljen potem si slep in ti odnos ljubljene res ni pomemben, sicer pa ob takih pogojih kot pišeš v pesmi od druge osebe zares nisi ljubljen. --- stoychi

''Če si zares ljubljen, ti ni mar, če je ljubeča oseba do tebe posesivna. Če si zares ljubljen, ti ni mar, če je tvoj ljubitelj do tebe nenehno ljubosumen. Če si zares ljubljen, ti ni mar, če te tvoj oboževalec nenehno sumi in sumniči. Če si zares ljubljen, ti ni mar, če te tvoj sopotnik nenehno zbada in javno ponižuje. Če si zares ljubljen, ti ni mar, če te tvoj partner izsiljuje in pogojuje. Če si zares ljubljen, ti ni mar, da tvoj ljubeči s tabo tekmuje in zavistno na tebe pogleduje. Če si zares ljubljen, ti ni mar, da zveza nikakor ne napreduje.'' P.S: In pravzaprav, ko bolje prebereš pesem, je res. Ni ti mar in prav je da ti ni mar, ker sigurno si sam sumničav, ljubosumen, izsiljuješ, pogojuješ oz počneš vse isto kot tvoj spremljevalec ipd. Če pri sebi to lahko toleriraš, potem je tvoja naloga da tudi pri drugemu. V kolikor pa človek želi, da ''ogledalce' preneha s tem, pa je najbrž pametno, da tudi sam nehaš. Stojči...verjetno imaš prav. Da, prav imaš. Ampak še kako si ljubljen, če ti partner to počne, ker tega ne počne brez vzroka. Jaz sem ljubosumna, kaj pa naj bo moj partner drugega kot isto? Jaz se ponižujem, pa čeprav samo na ''podstrešju'', normalno da mi bo partner sledil. Kdo potem to lahko popravi? JAZ.

Hierhod, si prepričan, da nimaš kakšnih skritih, mazohističnih nagnenj ??! Ps: To je seveda mišljeno kot šala, ampak dejstvo je, da ti oseba s takšnim značajnostnim profilom, lahko slej ko prej življenje spremeni v pekel, pa ne glede na to, da te 'ljubi', seveda na svoj 'bolni' način. Še celo, če bi se pesem glasila v smislu:... če si zaljubljen, ti ni mar itd, itd... bi se vsakdo od takšne osebe kaj kmalu 'odljubil'! /In jo 'ucvrl čez drn in strn' samo za to, da se je reši.... / Saj ni važno samo to, da si ljubljen, ampak je važno tudi to, ali ima oseba X, sama takšne kvalitete, da ji lahko to dragoceno čustvo tudi sam vračaš. LP!