V eni roki žalost, v drugi pa veselje

Pojem o lepih vsakdanjih rečeh: kako prebujajo se zgodnja jutra z zadnjim pomežikom zvezd; kako po dežju mavrica z nebes s svojim živobarvnim pajčolanom oplazi najvišje vrhove dreves; kako igrivo se sprehaja skozi vse menjave časa naša mamica Narava, večno lepa, večno mlada. In zato še jaz naglas naj izpovem ljubezen svojo: mojega srca izvoljenec, ki zvestobo večno mu prisegam, mi ponuja v eni roki žalost, a v drugi že veselje, radodarno izpolnjuje moje srčne želje, vsak dan znova me na veličasten ples odpelje: preprosto imenujem ga – ŽIVLJENJE. Danijela Premzl