Danes se zdi, da dišiš po pomladi, cvetoči, brsteči, prostrani livadi, vonj kot da se s toplino prepleta, ob vsakem vdihu je duša prevzeta. Te čutim, kot dete novorojeno, ki z ljubeznijo je prepojeno, niti nevidne tkejo odejo, držijo jo roke, ki čuvajo mejo. Kot štopar ob prašni cesti vedoč, ne ogleduje prahu čakajoč, z utrinki je spremljana zvezdna noč, s sončnimi žarki potok deroč.
#Poezija
Vonj topline
Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Ko sem se začel resnično imeti rad
