#Poezija

Ujetnik križa

Sasha Raven1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Vse bolj in bolj postajal je ujetnik križa, ko začutil je, da se smrt mu naglo bliža. Vse svoje življenje prisegal je na orakelj, spisane uroke skrival je v tabernakelj. Ta človek me vedno je navdajal z grozo, nosil je zvezdo, ki imela je v središču kozo. Pogostokrat izvajal je ritual, črno mašo, na kateri občeval je s poredno nuno Dašo. Ali imel to moč je, da izganjal je Hudiča? Kdo ve, razen nekoga, ki bil je temu priča. Poznal imena je prav vseh ''svetnikov'', na svoji steni pa imel vse polno je malikov. Navzven kazal svojo lažno je pobožnost, mladim dekletom pa vzemal je nedolžnost. Ah, naj bo zadosti čez njega klevetanja! Na smrtni postelji pokesal se je za zla dejanja ...

Skupnost Pozitivk

Komentarji

1

AnaH
V zmoti so vsi, ki se zanašajo, da se z naštevanjem grehov pred spovednico ali na smrtni postelji vse slabo izbriše. Šele ko nam vsi kakor koli prizadeti, z a v e d e n i in prikrajšani zaradi nas zares oprostijo, šele tedaj nam odpusti tudi Bog. Dotlej pa nas zadenejo vse posledice naših vzrokov. Resnični Bog ni zapovedal trgovanja z odpustki.
Prejšnji članek na to temo

Zdravilo